Prijateljica, ki je sicer nekoliko starejša od mene, vendar si družino ustvarja nekoliko kasneje, je v pričakovanju. In skupaj z njo pričakujem tudi jaz, saj sta moja otroka že velika, druge dojenčke pa imam tudi precej redko možnost pestovati. Od takrat, ko sem postala mamica sama, se je precej spremenilo. Otroški vozički na primer niso več sredstvo, s katerim pelješ otroka na zrak, temveč so postali del urbane mode. Ja, urbane, kajti pri nas na podeželju še vedno ni pomembno, ali so otroški vozički takšni ali drugačni – prijateljica pa živi v mestu in tam štejejo povsem druge stvari oziroma stvari, ki so »in«.
Otroški vozički in brskanje po spletu
Tudi sama sem kar nekaj dni brskala po spletu, in ji pomagala iskati voziček za naraščaj. Toliko krasnih sem našla! Ampak … Pozabite. Bili so »out«. Njej ni bil prav nobeden všeč, in nazadnje sva kategorijo »otroški vozički« vpisali na ebay. Ja, tam ji je bilo pa marsikaj všeč! No, vsaj dokler ni pri tistih, ki so ji bili najbolj pri srcu, pogledala tudi cen. In potem sva lahko spet preverjali, kaj ponujajo naše prodajalne.
Od takrat so minili štirje meseci, kajti otroški vozički so pač zadeva, ki se ji moraš temeljito posvetiti. In tako je prišla prijateljica do devetega meseca nosečnosti, vendar njen bodoči dojenček še vedno ni imel svojega »avtomobila«. A potem se je zgodilo: nelagodje, ščipanje v trebuhu, popadki sredi noči … Nazadnje se je v porodnišnico kar mudilo, saj je prišel Tjaš skoraj štiri tedne prezgodaj. In … Ja, saj veste. Tako pač ne gre – dojenček rabi voziček! Spet sem šla na splet, se spomnila, kateri otroški vozički so mi bila najprej všeč, in še istega dne sem imela voziček že doma. Na dan, ko je prišla prijateljica iz porodnišnice, sem ga peljala do njenega stanovanja, ga postavila pred vrata in pozvonila … Odprla mi je nekoliko skuštrana in s podočnjaki, in vzkliknila: »Kako je lep!«
No, vidite. Tako delujejo otroci na ženske – v hipu pozabijo, kaj je »in« in kaj je »out«.